Radovljica – Maja je minilo 125 let, odkar so v Lescah ustanovili Čebelarsko in sadjarsko društvo za Kranjsko, ki je prvi predhodnik današnjega Čebelarskega društva Radovljica. Radovljiški župan Janko S. Stušek je ob jubileju v torek sprejel čebelarje in jim čestital ob visoki obletnici, hkrati pa je bila to tudi priložnost za predstavitev zgodovine društva, aktualne čebelarske problematike in načrta za gradnjo Čebelarsko izobraževalnega centra Gorenjske. Ko je Severin Golmajer opisoval bogato društveno preteklost, je med drugim dejal, kako je država nekdaj čebelarjem delila sladkor za zimsko krmljenje čebel in kako so v društvu prirejali tečaje za pridobivanje voska, ki je bil v tistih časih celo pomembnejši pridelek kot med. »Časi, ko je čebelar s pipo v ustih sedel pred čebelnjakom in mirno opazoval, kako čebele prinašajo med, so minili. Zdaj ni glavno vprašanje, koliko bo medu, ampak to, ali bodo čebele preživele,« je ugotavljal član upravnega odbora društva Brane Kozinc in poudaril, da so za društvo in čebelarstvo zdaj težki časi. Država je po njegovem mnenju premalo storila za zaščito ogrožene kranjske čebele, čebelarje moti onesnaževanje okolja s fitofarmacevtskimi sredstvi in mineralnimi gnojili pa tudi od uporabe gensko spremenjenih organizmov si ne obetajo ničesar dobrega. Člane društva je pozval, da naj se pogosteje udeležujejo izobraževanj. Predsednik društva dr. Aleš Gregorc je dejal, da radovljiško društvo združuje 75 članov s skupno 1.400 čebeljimi družinami in da čebelarstvo kljub težkim časom ne bo propadlo. Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije in Čebelarske zveze Zgornje Gorenjske, je čebelarje seznanil s predlogom za združitev vseh čebelarskih društev na Gorenjskem v enotno, pokrajinsko zvezo, ob tem pa je poudaril: »Čebelarji tudi sami potenciramo pesimizem. Ni res, da število čebelarjev in čebeljih družin upada in da ni mladih …«