Praha, kolobarjenje Ko požanjejo rž, njivo do setve ozimine (pšenice) trikrat preorjejo. Plug in brana sta v primeri z drugimi kraji tod dosti manjša, kar je treba pripisati lahki zemlji. – Namesto običajnih prav ozkih ogonov (»Füfinge«) se začenjajo uveljavljati širši. Krmilne rastline razen rdeče detelje tukaj niso v navadi. Rdeča detelja ostane na njivi tri leta kot krma za konje in govedo. Krajevna posebnost je, da ajde tukaj ne sejejo na njive, kjer je prej rastlo strneno žito. Ajda je tukajšnjim prebivalcem najbolj priljubljena (»Lieblingsfrucht der hiesigen Bewohner«). Gnojenje Gnojnice sploh ne uporabljajo. V njej se kvečjemu ob soparnih poletnih dneh gnoj, ki ga mečejo iz hlevov, hitreje razkroji. Gnoja je tukaj malo, ker spuščajo živino takoj, ko sneg skopni, na pašo in jo pasejo do pozno v jesen. Spravljanje pridelkov Žito požanjejo in ko oddajo desetino (»nach Abnahme des Zehendes«), ga povežejo v snope in odpeljejo domov. Ker ni drugod običajnih kozolcev, naložijo snopje v velike kupe, Jeseni jih s cepci omlatijo. Žito čistijo v vevnicah. Mlatilnic tukaj ni. Žito spravljajo različno: v sodih, skrinjah, tudi v omarah. Samo koruzo spravljajo tukaj v posebnem košu (»Kosch«), kjer zaradi prepiha najmanj zgubi svojo kalilnost. Stiskalnice Z nogami stlačeno grozdje naložijo s pomočjo obročev kar se da visoko, zgoraj nato položijo prečnik (»Querbalken«) in spuste prešpan (»Pressbaum«), da se sok do kraja iztisne. To naredijo v eni noči 5-7- krat. Iz tropin kuhajo žganje.