V Sloveniji se je pričel po letu 1970 obseg pridelovanja koruze za siliranje hitro povečevati. Sčasoma so kmetje ugotovili, da je koruzna silaža odlična krma za govedo, tako da danes praktično vsi govedorejci, ki jim naravne razmere omogočajo gojenje koruze, pripravljajo koruzno silažo. V zadnjih tridesetih letih smo bili na področju pridelovanja koruzne silaže priča precejšnemu napredku. Vsako leto se na trgu pojavi veliko število novih hibridov. Stolpne silose, ki so včasih prevladovali, so nadomestili koritasti, rok siliranja pa smo premaknili od pozne mlečne zrelosti v polno voščeno zrelost. V povprečju se je hranilna vrednost koruznih silaž izboljšala za več kot 10 %. Nekatere težave, ki so se pojavljale pri siliranju koruze, smo med tem rešili, nekatere pa so se pojavile na novo. O vzrokih za nekatere od njih je mogoče sklepati tudi na podlagi rezultatov kemijskih analiz silaž iz prakse. V tem prispevku podajamo pregled sestave koruznih silaž, ki smo jih na Kmetijskem inštitutu Slovenije analizirali v zadnjih treh letih.