Potrebno je, da se zahvalimo natakarju za vsako prineseno jed, toda ne vedno z glasnimi besedami zahvaljevanja, saj bi se potem povsod naokrog po restavraciji slišale le besede hvala, hvala vam lepa ... Res, to bi bilo pretirano in moteče, s tem bi celo prekinjali mnoge pogovore ob omizju. Zahvalimo se tiho, s pogledom, z izrazom zahvale na obrazu, z nasmehom. To naredimo diskretno, ne da bi zbujali pozornost drugih gostov. Na koncu obeda seveda glasno povemo natakarju, da smo bili zadovoljni. Lahko povabimo k omizju tudi kuharja, kar bo na našo prošnjo naredil natakar, in se kuharju tudi z besedam ali celo z aplavzom zahvalimo za njegov trud. S tem mu damo tudi priznanje za njegovo strokovnost. V primeru, da nismo bili zadovoljni s strežbo ali hrano, to povemo najprej tistemu, ki nas streže, torej natakarju ali natakarici. Če ti tega ne sprejmejo ustrezno, pokličemo vodjo strežnega osebja ali vodjo lokala in se pogovorimo z njim. To vse naj bi se dogajalo le med nami, res diskretno, drugih gostov v restavraciji ne motimo s svojimi problemi in nezadovoljstvom. Na voljo imamo tudi knjigo vtisov, ki so nam jo na našo zahtevo dolžni dati v restavraciji, in tja bomo zapisali vse tisto, kar nas moti ali nas je motilo ob obedu. Bilo bi lepo in dobro, da v takšne knjige vtisov napišemo kdaj tudi pohvale in tiste stvari, ki so nam bile všeč. Knjige kritik in pohval na vso srečo izginjajo, saj so nas že s svojim naslovom napeljevale na to, da v njih pišemo le kritike. Imeli naj bi knjige vtisov, ne pa le kritike in pohvale!