Iznajdljivost in praktičnost. Svoje obroke začinijo z gorskimi zelišči in začimbami, ki jih poznajo od pamtiveka. Koriander, zelena in meta so upodobljeni na 4000 let starih stenskih slikarijah. Uporabljajo le malo soli in popra, sladice sladkajo z naravnim medom ali gozdnim sirupom, obroke pa vedno končajo z zmerno količino odličnega domačega vina. Umetnost pripravljanja testa in peke kruha je na Kreto prispela iz Egipta, s katerim je ta otok trgoval. Prve peči so še iz minojskega obdobja, v arhajskem in še zlasti v klasičnem obdobju kretske civilizacije pa je postala pogača iz ržene moke ali iz pšenice osnova za prehrano polisa. Simbol Krete je že omenjeni paksimadi. Posušen kruh različnih oblik in vrst lahko v sebi dolgo ohrani najdragocenejše, tako da je po svoje dokaz kretske iznajdljivosti ter praktičnosti. Ko se ga zmehča v vodi in pomaka v olje, je lahko že sam po sebi polnovreden ter tudi zelo nasiten obrok. Kretska prehrana, kakršna je bila nekdaj in kakršna je ostala do današnjih dni, vsebuje malo slabih maščob in sladkorja, a ogromno sadja ter zelenjave: na Kreti zaužije posameznik na dan kar 700 gramov živil iz te skupine, medtem ko, na primer, Nizozemci povprečno pojedo le 280 gramov sadja in zelenjave na dan. Govorimo o figah, granatnih jabolkih, melonah, lubenicah, grozdju, česnu, jajčevcih, kumarah, bučkah, špinači, fižolu, zelju, pesi, koruzi, leči, čebuli, bučah ... Takšna hrana je vir vlaknin, mineralov, vitaminov, polifenolov. Telo dobi s tem veliko antioksidantov, zato se zmanjša možnost za nastanek bolezni srca in ožilja, Alzheimerjeve bolezni, raka ali osteoporoze.