Največja novost na Kreti pa je bilo nedvomno okno, kajti Knosos je opustil temna sumerska stanovanja brez oken, ki so dobivala skromno svetlobo iz ozkih dvorišč ali strešnih lin. Kar se tiče tehnoloških dosežkov kretske civilizacije, je treba omeniti tudi palačo v Faistosu, ki je imela cevi iz terakote za kanalizacijo in pitno vodo. Te cevi so morale biti povezane z gorskim izvirom, morda tudi s kamnitimi vodovodi in vodnimi zbiralniki. Arheološki dokazi s Krete so sicer bogati, a nepopolni, še zlasti kar zadeva mesto (citadelo). Ne glede na kretske podobe mest, ki so očitno kronale dolg tehniški in mestni razvoj, nam kakih petnajst stoletij ali približno dva tisoč let mestne zgodovine ostaja še naprej neznanih, razen v fragmentarnih obrisih oziroma rekonstrukcijah. Četudi bo strokovnjakom nazadnje le uspelo razvozlati vse rokopise iz minojske dobe, nam verjetno ne bodo mogli povedati kaj več o mestu, kakor že vemo, kajti pisni ostanki teh zgodnjih kultur niso nikdar bili delo mestnih sociologov ali nadarjenih posploševalcev, kakršen je bil denimo Aristotel. Za Kreto bi lahko pogojno dejali, da je nekakšna druga Atlantida - nenadno se namreč »izgubi v morju« pozabe.