Vesoljna Slovenija je bila prejšnji teden seznanjena z novico, da je Bojan Šrot odstopil z mesta predsednika SLS. Razlog: ker se vse dogaja v Ljubljani, je bil kot predsednik parlamentarne stranke premalo na voljo, kajti naš župan Bojan je močno angažiran kot župan Celja (Od kod kar naenkrat takšno spoznanje?), da o Bojanu kot advokatu sploh ne govorim, kaj šele, če omenimo še vse njegove druge aktivnosti: oče, partner, aktivni član stranke, prisoten na sodišču kot obtoženi ali kot zakoniti zastopnik nekoga tretjega, obiskovalec kulturnih prireditev in še in še bi lahko naštevala. 'Temeljna napaka' ali po latinsko 'error fundamentalis' je pojem, s katerim se ponavadi v matematiki označi reševanje problema, kjer smo zgrešili, ko smo že takoj na začetku gradili dokaz na nepravilni postavki. In SLS je to storila. Skupaj z ambicioznim Bojanom Šrotom, ki mu je vedeževalka napovedovala bleščeč vzpon stranke, na napačni predpostavki: dober župan – dober predsednik SLS. Če se ozremo nekoliko nazaj, je SLS stranka, ki je nastala na podlagi aktivne kmečke mladine, ki je zrasla iz ZSMS in ki so jo v stranko pomagali utiriti Janez Podobnik, Marija Markeš, Emil Erjavec in množica kmetov, ki so jih za to stanovsko strankarsko organizacijo navdušili prav mladi. K sreči se je našel Ivan Oman, prava klena prispodoba slovenskega kmeta, ki pa so mu 'klikerji' delali sto na uro, kakor rečemo. Oman je stranko naredil razpoznavno in parlamentarno. Zanimivo, da je bil med drugim tudi Oman (mimogrede tudi nekdanji predsednik dr. Franc Zagožen) tisti, ki se je zavzemal za vstop SLS v sedanjo vlado in bil proti, da Bojan Šrot postane predsednik SLS. Videl je, da ni na njem nič kmečkega. Če že ljudje cenijo SLS-jeve kadre za župane, kajti v politiki je res premalo kmečke logike, je baza volivcev SLS na kmečkem podeželju (in kar nekaj pristašev je uspešnih županov iz te stranke). Skratka Šrotova temeljna napaka na čelu stranke je bila, da bi Bojan Šrot lahko bil predsednik katerekoli stranke, le SLS-ja ne. Z nevstopom v sedanjo vlado pa stranka itak ni mogla uveljaviti svojih interesov v kmetijstvu in potemtakem je utopično razmišljati, da bi na valovih poceni protihrvaške demagogije Marjana Podobnika uspela rezultatsko preseči kralja tovrstne politike Janeza Janšo. Nobeno sprenevedanje Bojana Šrota, kako je kar naenkrat problem, ko on ni bil izvoljen v parlament oziroma ni recimo minister nekje v Pahorjevi vladi, in da po sistemu pregovora »daleč od oči, daleč od srca« ne more voditi stranke. Zanimivo pri tem je, da je malo bivših predsednikov SLS imelo stalno prebivališče v Ljubljani. SLS mora resno preučiti svojo odločitev 'error in persona' (pomoto v osebi), ki so jo naredili z izborom Bojana Šrota v preteklosti in poiskati formulo, ki bo slabila Janeza Janšo, krepila pozicijo in prepoznavnost stranke v slovenskem prostoru in dala upanje ljudem z volilnim srcem na desnici (in neodločenim na sredini), da so še opcije zmerne desno konzervativne politike s spoštovanjem in cenjenem vrednot zdrave kmečke pameti. Slednje, vam povem, bi sprejeli tudi volivke in volivci, ki tradicionalno volimo levico. Žal velikokrat s cmokom v grlu.