Razpravo o tem sta Drnovšek in Marković odlagala do konca volitev v Sloveniji in na Hrvaškem oziroma do konca Drnovškovega mandata, potem pa je nista mogla več preprečiti. Po Drnovškovi oceni je šlo tudi za varianto, »da gremo narazen. Vendar - če gremo narazen - s tem da to seveda še zdaleč ni nujno - je stvar v tem, da se že vnaprej okrepi materialne in druge pozicije, kar bi pri morebitni ločitvi igralo svojo vlogo.« Drnovšku je že pred časom Milošević jasno rekel, da hočejo ali močno federacijo ali samostojno Srbijo, nikakor pa ne ohlapne federacije ali česa podobnega. V zadnjem razgovoru pred mesecem dni pa je mnenje spremenil in je ocenjeval, da je Jugoslavija dejansko že konfederacija, če hoče obstati skupaj, lahko obstane le kot konfederacija, druge možnosti ni. Drnovšku ni bilo jasno, ali gre za provokacijo oziroma kaj je dejansko v ozadju tega spremenjenega stališča. Kot se da sklepati iz tedanjih razmer, je Milošević verjetno iskal zaveznike za rušitev Markovića in eventualno nastavitev Kadijevića za zveznega premiera, določeno vlogo pa je igral tudi relativno šibek položaj Miloševića pred bližajočimi se večstrankarskimi volitvami v Srbiji. Drnovšek je celo ocenjeval, da je »Milošević v določenem zatonu«. Srbski lobby iz tujine sporoča, da mora nujno izboljšati svoj videz, izvesti večstrankarske volitve in spremeniti zunanjo politiko, saj Prlja (srbski zunanji minister, op. p.) slabo zastopa srbski položaj v tujini.V srbskem političnem vodstvu se krepi pozicija Jovića (ta je že pred časom predlagal, da se srbska zveza komunistov in socialistična zveza združita v eno stranko, kar je Milošević zavračal, potem pa je bil na to prisiljen pristati, ker so ocenili, da bi sicer volitve v Srbiji lahko izgubili, op.p.). Jović se je po Drnovškovem mnenju »tudi veliko bolj čutil dolžnega, da brani Jugoslavijo, kot Milošević). V resnici se je Jović ves čas Miloševiću podrejal, eden glavnih vzrokov njunega razhoda, vendar potem ko je Jugoslavija že razpadla, koncept Velike Srbije, pa se je začel sesuvat, pa je bil dejansko Miloševićev zgrešeni odnos do Jugoslavije. Drnovšek je tudi povedal, da Srbi že nekaj časa koncentrirajo kapital v srbskih bankah. V celoti nadzirajo mesta v Narodni banki Jugoslavije, kjer Slovenija nima svojega človeka, preko nje pa npr. hočejo rešiti Hipotekarno banko (del bivše Beograjske banke v Ljubljani), ki bi morala v stečaj zaradi Elana, vendar pod pogojem, da vstopi v njihov sistem. Srbi so prepričani, da bo prišlo do pogajanj med republikami, za kar pa hočejo imeti trden izhodiščni položaj.