Najmanj sladkorja je bilo v kepici sladoleda, postreženega v slaščičarni »Zvezda«, le 18 g/100 g, v vseh drugih vzorcih pa ga je bilo več kot 22 g/100 g. Največ sladkorja je bilo v sadni kepici, postreženi v okrepčevalnici »Riviera«, in v sladoledu z okusom vanilje, ki smo ga kupili v slaščičarni in kavarni »Center«; to je bilo opazno tudi v teksturi in v presladkem okusu. Tudi pri drugih vzorcih je bil delež sladkorja prevelik. Očitno je dodajanje sladkorja tehnološko najenostavnejši in najcenejši način, da je v sladoledu dovolj suhe snovi, ki je potrebna, da ima želeno kremasto in mehko teksturo. Suha snov: v kakovostnem sladoledu mora biti od 35 do 40 g suhe snovi v 100 g izdelka. To mejo so dosegli le trije izdelovalci, in sicer slaščičarna in kavarna »Center« (sladoled z okusom vanilje), kavarnica »Caffe Elite« (prodajajo industrijski sladoled proizvajalca LEDO) in slaščičarna »Rustika«, ki se lahko pohvali z zelo dobro in polno aromo kremnega sladoleda z vaniljo vrste Tahiti. Energijska vrednost: dober sladoled, predvsem dober kremni sladoled, ima žal tudi visoko energijsko vrednost, okoli 750 kJ/178 kcal. Sadni sladoled ima zaradi manjše vsebnosti maščobe približno 25 % nižjo energijsko vrednost. In to so potrdili tudi naši rezultati. Pri manj mastnem sladoledu je bila dejanska energijska vrednost med 516/122 kJ/kcal in 580/137 kJ/kcal, pri mlečnem sladoledu pa so bile vrednosti od 721/172 kJ/kcal do 781/186 kJ/kcal. Manjše vrednosti smo izmerili pri sadnem desertu jagoda, proizvajalec Piksi, 461/109 kJ/kcal (ker je vseboval zelo malo suhe snovi - 26,88 g/100 g) in mlečnem sladoledu z okusom jagode v slaščičarni »Zvezda« (ker je bila vsebnost sladkorja relativno majhna - 18 g/100 g).