Proizvajalci so pomislili tudi na bolnike s sladkorno boleznijo. V diabetičnem sladoledu je sladkor nadomeščen s sladili (na embalaži mora biti to označeno). Tudi vegetarijanci niso prikrajšani za sladoled, saj je ta lahko narejen tudi na osnovi sojinega ali riževega pripravka, ki mu dodajo različne vrste sadja. Tak sladoled je primeren tudi za ljudi z laktozno intoleranco (odsotnost encima laktaza) in za tiste, ki so alergični na kravje mleko. Naravna barvila (npr. E 162 - barvilo iz rdeče pese) in arome izboljšajo barvo in okus. Emulgatorji (npr. E 471 in 472 - mono in digliceridi maščobnih kislin) pomagajo pri vmešavanju vode in tekočin, beljakovin in maščobe. Sredstva za vezanje in zgoščevanje ter stabilizatorji (moka rožičevih pečk ali moka karuba - E 410, pektin - E 440, gumi guar - E 412, agar - agar - E 406) pa omogočijo, da je sladoledna zmes obstojna in da lahko vanjo vpihujejo zrak. Sladoled ter vse vrste zamrznjenih desertov (razen vodnega) lahko vsebujejo do 0,5 % emulgatorjev in stabilizatorjev, vodnemu desertu pa je dovoljeno dodati do 2 % želatine ali pektinov (E 440). Iz seznama sestavin 22 izdelkov, ki smo jih nakupili, smo ugotovili, da sladoled najpogosteje vsebuje emulgatorje (E 471, 472), stabilizatorje, zgoščevalce in želirna sredstva (E 410, 412, 407, 440, 460, 461, 466, 401, 406), arome, citronsko kislino (E 330), barvila (E 160b, 100, 162, 150a, 101) in sladila. Mlečnemu in kremnemu sladoledu ter mlečnemu desertu lahko dodajo tudi jajca (rumenjak je zelo dobro naravno zgoščevalno sredstvo in tudi emulgator, jajčni beljak pa deluje kot stabilizator), polidekstrozo (vrsta sladkorja, ki jo dodajo za povečanje prostornine), želatino (zgoščuje in omogoča povečanje prostornine) in druge dodatke, kot so sadje, različni oreščki, koščki čokolade, kava, karamel...