Tretja pomembnejša sprememba v zakonu je tista, ki govori o jamstvu države za to institucijo. Člen je bil dopolnjen zaradi tega, ker se je v praksi izkazalo, da mednarodne institucije, s katerimi ta banka praviloma sodeluje, to so Evropska investicijska banka in nekatere druge, ne razumejo tega člena o jamstvu države kot brezpogojnega, kot velja v načelu za vse te inštitucije, ki delujejo pod takimi pogoji kot Slovenska razvojna in izvozna banka in zaradi tega so bile težave pri dogovarjanju o dodatnih kreditnih aranžmajih med to banko in pa med temi mednarodnimi institucijami. S spremembo tega člena, ki ne povečuje obveznosti države, jo pa bolj jasno in enoznačno definira, je bilo ugotovljeno tudi s strani teh institucij, da zdaj ne obstajajo več te pripombe, ki bi sicer lahko ovirale delovanje Slovenske razvojne in izvozne banke. Poleg tega je v tem zakonu tudi dopolnjena točka o delovanju in o pooblastilih oziroma upravljanju te banke. Gre za enostavno prilagoditev sistema vodenja banke principom, ki veljajo v zakonu o bančništvu, po katerem tudi ta institucija deluje in ki je pod kontrolo Banke Slovenije; to je, da se v nadzorni svet te institucije imenujejo ljudje oziroma kandidati iz strokovne javnosti, ki se spoznajo na delovanje te institucije v njenem poslovnem delovanju. To je predvsem, kar se tiče kreditne aktivnosti, kar se tiče prevzemanja tveganj, kar se tiče delovanja na področju revidiranja in računovodenja.