APRILA LETA 1969 JE NEW YORK TIMES PRVI OBJAVIL SENZACIONALNO NOVICO. VEČ KOT SLAVNOSTNO IN EVFORIČNO SO OBJAVILI, DA SO TEGA DNE V AMERIKI PRVIČ NA SVETU MED TRI URE TRAJAJOČO OPERACIJO VSADILI UMETNO SRCE. SEDEMINŠTIRIDESETLETNI PREJEMNIK HASKELL KARP IZ SKOKIEJA NAJ BI SE POČUTIL ZADOVOLJIVO. NOVICA NI BILA PRESENEČENJE SAMO ZA LAIČNO JAVNOST. DE BAKEY DO ZADNJEGA TRENUTKA NI VEDEL, DA JE COOLEY DEJANSKO UPORABIL NJEGOV STROJ, KI GA JE PREKO ULICE PRINESEL DOMINGO LIOTTA. NA TISKOVNI KONFERENCI, KI JO JE DAN KASNEJE SKLICAL COOLEY, JE PRIŠLO DO ENEGA NAJVEČJIH ŠKANDALOV V ZGODOVINI SRČNE KIRURGIJE. COOLEY JE NOVINARJEM POVEDAL, DA STA ON TER LIOTTA RAZVILA UMETNO SRCE Z NOVIMI ZAKLOPKAMI IN DA JE PO NJEGOVEM TRANSPLANTACIJA SRCA IZGUBILA NA UGLEDU. A NOVINARJI SE NISO DALI UGNATI LEPOREČJU. POZNAVAJOČ DE BAKEYEVO ZGODBO SO COOLEYU OČITALI KRAJO INTELEKTUALNE LASTNINE TER NEDOVOLJENI MEDICINSKI POSKUS NA ČLOVEKU. COOLEY NAJ BI BIL UPORABIL DE BAKEYEVO UMETNO SRCE, KI JE V POSKUSIH NA TELETIH KOT ZA ŠALO UNIČEVALO KRAVJE MOŽGANE. SO ČLOVEŠKI MOŽGANI MORDA BOLJ VZDRŽLJIVI? COOLEY SE JE NESPRETNO BRANIL, DA UMETNEGA SRCA NI VSTAVIL SAMO ZATEGADELJ, DA BI BIL PRVI NA SVETU. TRDIL JE, DA OPERACIJA POMENI BISTVEN NAPREDEK V SVETU MEDICINSKIH VED IN DA JE PRIŠEL DO ZAKLJUČKA, DA JO MORA OPRAVITI, PA NAJ POTEM PADAJO OSTRUŽKI, KAMOR HOČEJO.