Venerin cvet, ki ga je, tako pripoveduje mit, iz popolnoma belega v rdečega spremenila kri boginje, ki je kanila na cvetne listke, ker se je boginja zbodla na trnju, medtem ko je skušala pomagati ljubimcu. To je sočasno pripoved o ljubezni in bolečini, dveh skrajnostih, ki pri čustvih tako pogosto sovpadeta. Posebnost te simbolike so cvetovi, ki krasijo neveste. Bele vrtnice pomenijo čisto in nedolžno ljubezen, rdeče žgočo strast, a se njihov pomen ne ustavi pri ljubezni, čeprav jo razumemo kot glavno gonilo obstoja. Vrtnica govori tudi o vnovičnem vstajenju in regeneraciji. Lucij se v slavnem Apulejevem romanu Zlati osel spremeni nazaj v človeka, ko poje venec vrtnic; v Rimu dobi krono iz vrtnic tisti, ki zmaga v igrah in tekmah; v Babilonu vrtnica skupaj z orlom krasi žezlo.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Venerin Venerin svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
cvet cvet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
pripoveduje pripovedovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
mit mit samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
iz iz predlog; rodilnik
popolnoma popolnoma splošni prislov; nedoločena stopnja
belega bel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
v v predlog; tožilnik
rdečega rdeč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
spremenila spremeniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
kri kri samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
boginje boginja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
kanila kaniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
na na predlog; tožilnik
cvetne cveten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
listke listek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ker ker podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
boginja boginja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zbodla zbosti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
na na predlog; mestnik
trnju trnje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
medtem medtem splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
skušala skušati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
pomagati pomagati glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
ljubimcu ljubimec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
sočasno sočasno splošni prislov; nedoločena stopnja
pripoved pripoved samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
o o predlog; mestnik
ljubezni ljubezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
bolečini bolečina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
dveh dva glavni števnik; besedni zapis, moški spol, dvojina, rodilnik
skrajnostih skrajnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
ki ki podredni veznik
pri pri predlog; mestnik
čustvih čustvo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
pogosto pogosto splošni prislov; nedoločena stopnja
sovpadeta sovpasti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
Posebnost posebnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
te ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
simbolike simbolika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
cvetovi cvet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
krasijo krasiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
neveste nevesta samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Bele bel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
vrtnice vrtnica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
pomenijo pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
čisto čisto splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
nedolžno nedolžen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
ljubezen ljubezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
rdeče rdeče splošni prislov; nedoločena stopnja
žgočo žgoč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
strast strast samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
a a priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
njihov njihov svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
pomen pomen samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
ustavi ustaviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
pri pri predlog; mestnik
ljubezni ljubezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
čeprav čeprav podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
razumemo razumeti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
kot kot podredni veznik
glavno glaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
gonilo gonilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
obstoja obstoj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Vrtnica vrtnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
govori govoriti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
o o predlog; mestnik
vnovičnem vnovičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
vstajenju vstajenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
regeneraciji regeneracija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, dajalnik
Lucij Lucija samostalnik, lastno ime; ženski spol, množina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
v v predlog; mestnik
slavnem slaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
Apulejevem Apulejev svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
romanu roman samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Zlati zlat splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
osel osel samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
spremeni spremeniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
nazaj nazaj splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; tožilnik
človeka človek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ko ko podredni veznik
poje peti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
venec venec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
vrtnic vrtnica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
v v predlog; mestnik
Rimu Rim samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
dobi dobiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
krono krona samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
iz iz predlog; rodilnik
vrtnic vrtnica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
tisti tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
zmaga zmagati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; mestnik
igrah igra samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
tekmah tekma samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
v v predlog; mestnik
Babilonu Babilon samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
vrtnica vrtnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
skupaj skupaj splošni prislov; nedoločena stopnja
z z predlog; orodnik
orlom orel samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
krasi krasiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
žezlo žezlo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: Mladinska knjiga
leto nastanka: 2005
vrsta besedila: Leposlovje
naslov: Se znamo obnašati?
avtor: Ana Nuša Kneževič