krona in vladarske insignije, ene najstarejših so krone iz starega Egipta; njihova pahljača sega od preprostih geometričnih vzorcev in zlatih vencev iz cvetličnih kit do srebrnih kron z vdelanimi dragulji in okrašenih z doprsji in perjem boginje Izide. Najstarejše evropske krone so votivne krone s sredine 7._stoletja, ki so jih našli v Toledu in poimenovali guarrazarski zaklad. Posute so z biseri in dragimi kamni, vdelanimi v zlato. Na obeskih visijo dragulji in iz zlata izrezane črke; pri obredih so jih obesili pod strop na zlato verižico. Najbolj znani kroni iz zgodnjega srednjega veka sta Venčeslavova krona v Pragi in tako imenovana krona Karla Velikega, danes v Kunsthistorisches Museumu na Dunaju. Ta ima insignije svetega rimskega cesarja z emajlnimi upodobitvami verskih motivov in je obrobljena s filigranom z vdelanimi biseri in dragimi kamni. V 13._in 14._stoletju so izdelali veliko kraljevskih kron. Med najlepšimi je krona kraljične Blanche, hčere angleškega kralja Henrika IV., ki jo je nosila ob poroki leta 1402 pri desetih letih. Je pretanjen zgled gotskega sloga, z girlando fleur de lis na dolgih pecljih, zlivajočih se iz ozkega venčka iz zlata in dragih kamnov. Današnjo angleško zbirko tako imenovanih kronskih draguljev, ki jo hranijo v londonskem Towru, so izdelali za kronanje Karla II._leta 1661. Obsega, med drugim, državni meč, kraljevsko žezlo (z afriško zvezdo, ki so jo izbrusili iz doslej največjega najdenega diamanta), ampulo (posodico za sveto olje, ki so ga uporabljali pri maziljenju), kroglo s križem in žlico za maziljenje.