Bogastvo in revščina soodvisno merita veličino drugega, kot enooki kralj in njegovi slepi podaniki. Tako kot je eno oko dovolj za kraljevo žezlo v deželi slepih, je gospa, ki nima za maslo v Sloveniji, pravzaprav doma v koči iz blata. Vendar občutek bogastva ali revščine presega materialno premoženje, saj se ulice Maribora primerjalno ponašajo z bistveno več zamišljenih in nejevoljnih obrazov, kot ceste Asuana, Luksorja ali Kaira. Kajti najrevnejši je ta, ki kljub obilju čuti pomanjkanje. Človekove potrebe, dojemanje revščine, bogastva, vse to je relativno. In še huje. Zaznavanje teh pojmov je spiralno potovanje po vzmeti navzgor. Zdi se, da gre naprej, čeprav je to le malo več kot vrtenje v krogu.