V razpravi o volilni pravici Italijanov na tujem, ki jo je priredila beneška revija Limes, je Fassino namreč opozoril, da bi volilna propaganda zainteresiranih kandidatov med rojaki v drugih državah lahko povzročila nezaželene probleme v državnih odnosih. Sekretar je imel v zadnjem času kar nekaj neposrednih stikov s funkcionarji slovenske in hrvaške vlade. V javnosti ni znano, ali se je pogovarjal tudi o dvojnem državljanstvu številnih prebivalcev istrskega polotoka, na katere se je pred deželnimi volitvami s posebnim pismom obrnil eden od kandidatov za deželnega svetovalca. Italija je namreč pred približno petimi leti začela velikodušno »vračati« italijansko državljanstvo Istranom ne glede na njihovo narodnostno pripadnost. Ker gre za nove državljane, ki niso nikoli živeli v Italiji, imajo pravico izbirati mesto vpisa v matične urade in volilne imenike. Po nekaterih ocenah je v zadnjih letih prejelo tudi italijansko državljanstvo približno 2300 slovenskih in hrvaških državljanov. Približno tretjina jih živi v slovenski, preostali dve tretjini pa v hrvaški Istri. Velika večina se je vpisala v volilne imenike tržaške in miljske občine. Po nekaterih ocenah se je predzadnjo nedeljo na tržaška volišča s posebnimi avtobusi popeljalo 550 do 600, na miljska pa približno 200 Istranov. Glede na to, da je vlada dolžna organizirati in financirati glasovanje državljanov v tujini po pošti ali z organizacijo posebnih volišč, se utegne zgoditi, da bodo za prihodnje volitve odprli volišča kar na konzulatih v Kopru in na Reki. Piero Fassino poudarja, da je sedanji zakon o državljanstvu preveč liberalen in ohlapen ter v nasprotju s sodobnimi pogledi na organizacijo družbe, zato ga je treba spremeniti. Po pravnih in socioloških konceptih ne gre več vezati državljanstva na kraje rojstva zainteresiranih, ampak na mesta, kjer posamezniki razvijajo svoje družbene odnose in si organizirajo življenje. Sedanji italijanski zakon zagotavlja državljanstvo celo tretjim generacijam izseljencev. Lojze Kante