Za pripadnike oboroženih sil veljajo posebni zakoni. Zaradi uniforme si lahko privoščijo več kot običajni civilisti. Močnejša ko je vojska, več si lahko privoščijo njeni pripadniki. Že sedaj veljajo za slovenske vojake posebna pravila, pod pretvezo, da javnost ne sme izvedeti za vse obrambne pomanjkljivosti. Redko slišimo, da so kakšnega mladega branilca domovine zaprli npr. zaradi prepovedanih drog, čeprav jih je menda kar precej znotraj vojašnic. Prav tako se v javnosti ne izpostavlja vojaška nasilnost, ki je posledica načrtne vzgoje v primernega vojaka. Po trdem treningu v zglednega kimajočega vojaka se naborniki vsak vikend odpravijo k staršem. Pod vtisom poligona in pod vplivom alkohola se marsikdaj znajdejo v konfliktnih situacijah. To se je zgodilo tudi sredi januarja, ko je mladenič na kranjski železniški postaji naletel na skupino vinjenih nabornikov, ki so odhajali domov. Eden izmed uniformiranih mladeničev je za zabavo vanj zalučal steklenico in prišlo je do pretepa. Mladenič se ni mogel kosati z vojaki in poškodbe so bile neizbežne (odbita dva prednja zoba, poškodba leve roke). Po intervenciji so policisti najbolj razgretega napadalca kazensko ovadili. Vendar ovadbi ni ušel niti pretepenec, zaradi branjenja s trdim predmetom. Iz generalštaba slovenske vojske je prišlo pojasnilo, da »v primeru, da vojak po izhodu iz vojašnice krši javni red in mir, ga zaradi prekrška obravnava civilna policija. Po zaključenem postopku pa o tem civilna policija obvesti vojaško policijo«. Zato konkretnega primera še ne morejo komentirati. Ker vojska ne more nadzirati svojih pripadnikov na poti domov, so podobni incidenti verjetno številni. Vendar nam ni uspelo dobiti točne številke. Vseeno navadno logično razmišljanje pripelje do ugotovitve, da omejitev svobode gibanja vojakov in njihova vzgoja v hladnokrvne morilce pomenita tempirano bombo, ki lahko eksplodira kadarkoli. To si bo zapomnil tudi mladenič, ki se boji svobodno gibati po Kranju zaradi napadalčeve grožnje s smrtjo. n