Nič ne bi imel proti obstoju katoliških privatnih šol. Cerkev je dovolj bogata, da bi jih lahko ustanovila. Če ji je do razširjanja krščanskega nauka, naj postavi šole, ki bodo boljše od javnih, pa bodo pritegnile klientelo. Če bi ji bilo do razširjanja krščanskega nauka, bi lahko ne nazadnje poskrbela za to, da bi bila krščanska miselna tradicija dostopna v slovenščini. Toda kaj ima pokazati? Kar vidimo neposvečeni, je kopičenje svetnega bogastva in miselna revščina. Prevajanje in komentiranje cerkvenih očetov in poznejših krščanskih mislecev ter dokumentov cerkvene zgodovine bi zahtevalo resno intelektualno delo; njihovo uveljavljanje v intelektualni sferi argumentacijsko moč in prepričljivost. Cerkvenim intelektualcem je očitno laže in lagodneje pisati agitpropovske časopisne članke in od države zahtevati, naj servisira indoktrinacijo otrok po njihovem kopitu. S tem se ne morem strinjati, in to ne samo zato, ker mi ni ljuba indoktrinacija, temveč tudi zato, ker nisem brezbrižen do usode države, ki jo imamo.