Četrtek, 5. novembra: Liberalen koncept šolstva zato ravno obratno predpostavlja, da se otroci v javnih šolah učijo po nacionalnih programih, ki so načeloma sprejemljivi za vse državljane ne glede na njihov svetovni nazor: »stare komunistične krivice«, nastale zaradi poskusov izbrisati vse, kar je vezano na krščansko tradicijo predvsem iz pouka zgodovine in slovenščine, bi v skladu s tem veljalo popravljati z ustreznim spreminjanjem obeh predmetov in s hkratnim uvajanjem znanj, ki bi poleg katolištva nudila temeljno informacijo o vseh religijah. In z dajanjem na voljo šolskih prostorov za verouk tam, kjer cerkev za to nima možnosti: to je edini način, ki nekatoličanov v Sloveniji ne bo spremenil v depriviligirano manjšino. Razlika je torej tudi tu očitna: če bi se liberalni demokrati spustili v koalicijo s svojimi krščansko demokratskimi kolegi in pri tem sprejeli njihov koncept šolstva, bi se spremenili v državljane drugega reda, stranka pa bi se morala odpovedati svoji identiteti in bi tako slej ko prej ugasnila; če pa bi se uveljavil liberalni koncept šolstva, tisti, ki prakticirajo katolištvo, ne bi izgubili nič. Še več: v prvem primeru bi parlament slej ko prej postal odveč, prazne klopi njegovega četrtkovega zasedanja pa znamenje črne prihodnosti.