Najbolj konkretno in celovito se je za zdaj podobe prihodnje slovenske (pa tudi evropske) družbe lotil ekonomist in pravnik dr. Franjo Štiblar, ki predlaga model tako imenovanega solidarizma, nekakšno mešanico dobrih plati socializma in kapitalizma. »Gre za model, ki je blizu tako Evropi kot Slovencem, saj temelji na tradiciji evropske civilizacije oziroma dosežkov skandinavskega modela države blaginje, avstrijskega modela socialnega dialoga iz časov Kreiskega, socialno tržnega gospodarstva nemškega tipa s soupravljanjem delavcev in javnega sektorja francoske države. Da ne bi kdo rekel, da se vračam v preteklost, te štiri osnove nadgradim z dosežki zadnjih desetletij pri osvoboditvi posameznika, ki mu je informacijska družba omogočila samostojnost, in pri pluralni družbi, v kateri se ima posameznik možnost realizirati, ne sme pa škodovati drugim. Če vse to zmešaš, prideš do rešitve, ki temelji na krščanski tradiciji in tudi tradiciji socialistov pri nas. To je blizu Slovencem, ki nikoli nismo imeli velike buržoazije, ideja solidarnosti in kolektivnega duha pa je navzoča že od zadružništva ter Kreka naprej. Verjamem, da bi velika večina tako idejo podprla,« pravi Štiblar, ki je prepričan, da je nastopil čas za premik v levo proti sredinski poti, saj je družba zavila preveč skrajno desno. Morebitne očitke o pristranskosti Štiblar zlahka zavrne, saj je pred dobrimi 20 leti objavil odmeven članek tudi o nujnosti premika iz ortodoksnega socializma v desno in uvedbi tržnega gospodarstva z zasebno lastnino.