Toda brž ko med Radenci in Petanjci prečkamo novI most čez štiri rokave in glavni tok reke Mure, smo v čisto drugačnem, na vse strani odprtem svetu, ki je s širnimi ravninami zanesljivo vplival tudi na domačine velikega srca in široke duše. Evangeličani in rimskokatoliški verniki hodijo vsak v svojo soboško cerkev, ob večerih pa tudi z drugimi, ki niso bili ne pri taki ne pri drugačni maši, skupaj posedijo ob kozarcu rujnega domačega vina in prigrizku iz bogate zakladnice domačih jedi. Njega dni so živeli v enaki slogi tudi z Židi, ki jih je iz Sobote pregnala 2. svetovna vojna; zdaj gledajo vsaj nekoliko drugače kot ves svet na Rome, ki so v Prekmurju postali večinoma popolnoma enakovredni državljani. Domačini, pa najsi bodo katerega koli prepričanja in načina življenja, živijo v zgledni slogi tudi s štorkljami, čeprav si velike selivke spletejo gnezdo na telegrafskem drogu tik ob hiši, kar ne moti ne ljudi ne ptic.