˝Nikakor ni res, da smo skrivaj jedli marmelado. Dokler sem bil jaz šef kuhinje zanesljivo ne,˝ je zatrdil Iztok izpod brega in si nerodno brisal lepljive sladke madeže okrog prebrisanih ustec. ˝Sploh pa sem marmelado še originalno zapečateno izročil svojemu nasledniku. Pravzaprav je nismo nikoli niti kupili niti naročili – kje so dokazi?! – imamo pa jo samo zato, ker je vlada zanjo izvedela,˝ je dodal in s ponjavo nerodno pokrival stroj za uničevanje dokumentov, pri čemer se je še bolj nerodno zbodel v specialno pripravico za odstranjevanje in vnovično pritiskanje pečatov. ˝Sicer pa so naši kuharji zelo stare šole in tako imenitne stvari, kot je kozarec marmelade, niti odpreti ne znajo,˝ je sklenil Iztok in nekajkrat spretno pritisnil na tipke ultramodernega dlančnika.