Kosilo se je nadaljevalo s kozarčkom rujnega in še enim, kar je vodilo v redne zmenke zadnjih šest tednov kadar ni delala do dveh ponoči, seveda. Dobivam se z močno, moderno žensko, sem si mislil sam pri sebi, medtem ko sem jo opazoval, kako si je zapenjala lasno sponko z enako koncentracijo, kot jo imajo kirurgi pri zahtevni operaciji. Pri triintridesetih je bila še vedno dovolj mlada, da je lahko prekrokala vso noč in si za zajtrk nadela nazaj obrnjeno kapo s ščitkom, in hkrati tako močna, da je pri procesih z lahkoto in kot za malico zmazala priletne kolege v Armanijevih oblekah.