Na Slovenskem ga nismo uživali. Govedina je bila pri nas še do nedavna gosposka hrana in zato bolj poredko na mizi. Revni so se prehranjevali z mesom drobnice, kokoši, piščancev, janjčkov, kozličkov, tudi divjadi in ob vodah tudi z ribami, med večjimi domačimi živalmi pa je bil priljubljen prašič. Zaradi vsesplošne očrnjenosti mastnega svinjskega mesa smo ga v novejšem obdobju tako kot drugod po civiliziranem svetu, zamenjali z manj mastno govedino, pri tem pa prezrli, da tudi nemastna govedina vsebuje preveč loja, ki ga ni videti in ne občutiti. Goveji golaž in goveja juha sta postala naša vsakdanja jed, zato nevede pojemo preveč loja, čeprav se izogibamo mastni hrani. V tem spoznanju je odgovor na vprašanje številnih hudo bolnih in tudi na smrt obolelih, kaj so storili narobe, da so zboleli, ko vendar niso razvratno živeli, niso kadili, ne preveč pili in ne jedli svinjine. Človek je govedo udomačil od vseh domačih živali najkasneje, šele s poljedelstva. Po ugotovitvah na podlagi predzgodovinskih najdb smo se na nižji razvojni stopnji prehranjevali v glavnem s sadeži, semeni, gomolji, medom, jajci divjih ptic in malimi živalmi. Šele potem, ko smo znali izdelovati preprosta orodja iz lesa, kamna, kovine in z njimi loviti divje živali in ribe, smo se začeli prehranjevati z mesom.