BIVALNI VRT V tem mesecu lahko še vedno razmnožujemo trajnice z delitvijo rastlin. Zdaj je tudi čas za saditev spomladi cvetočih grmov (azalej, rododendronov, spomladanske rese), živih mej, iglavcev in drugih zimzelenih rastlin. Od tega meseca naprej pa do konca oktobra sadimo okrasne čebulnice. Poletno cvetje, odporno na mraz (npr. ognjič, grašico), posejemo že sedaj, da bodo naslednje leto rastline močnejše. Trato gnojimo in jo zopet lahko kosimo bolj na kratko. Sedaj je tudi najprimernejši čas za setev novih trat. LONČNICE V začetku meseca razmnožujemo pelargonije s potaknjenci in jih posadimo v cvetlične lonce. Sobne rastline, ki so bile poleti na vrtu, spravimo v hišo. Pred tem jih pregledamo, če so zdrave (da jih niso morebiti napadle listne uši, kaparji ali kakšni drugi škodljivci in bolezni). Jesenski podlesek, ki cveti na suhem, postavimo na okensko polico. Čebulice za siljenje posadimo v lonce, ki jih zakopljemo v zemljo in čez 2-3 mesece prenesemo v sobo. ZELENJAVNI VRT V tem mesecu še zadnjič porežemo zelišča in pospravimo paradižnik, kumare, fižol in buče ter drugo zelenjavo, ki ni odporna na mraz ter lečo in janeževo seme. Peteršilj in drobnjak presadimo v lonce, da ju bomo lahko imeli v zimskem času, ko bo zunaj sneg in zmrzal. Paradižnik in drugo nedozorelo zelenjavo zavarujemo pred nočnim mrazom s folijskimi zastori ali tuneli. Sejemo strniščno (zimsko) repo, zimsko špinačo in motovilec. Zdaj je zadnji čas za setev redkvice na zelo sončnih gredah. Česen, posajen jeseni, je vedno močnejši od tistega, posajenega spomladi. Sicer pa česen odganja korenčkovo muho, hkrati pa korenček odganja čebulne muhe, ki napadajo česen. V mešani kulturi z jagodami pa česen odvrača sivo plesen, ki je najhujša glivična bolezen jagod. Belimo endivijo. Zelenjava odporna proti mrazu (por, brstični ohrovt, korenovke) lahko ostane nezaščitena na gredicah. Porežemo in posušimo vratič, gabez, luštrek in pelin za pripravo prvih spomladanskih škropiv. Na gredicah, s katerih smo pospravili pridelek lahko posejemo »zeleno gnojilo« odporno zoper mraz (npr. grašico), tako bodo tla dobro prekrita, zemlja pa bo ostala prhka, rahla. SADNI VRT Pravočasno začnemo z obiranjem jabolk in hrušk, saj prezrelo sadje ni primerno za skladiščenje. Odpadlo sadje poberemo in gnile plodove uničimo. Otresemo in osušimo orehe in lešnike. Tla še vedno plitvo obdelujemo in mulčimo. Porežemo suhe malinove veje. Če ne želite čakati do zime, lahko v tem mesecu redčite kosmuljo in ribez. Septembra in oktobra samice malega zimskega pedica (Operophthera brumata) odlagajo jajčeca v krošnjah sadnega drevja. Da bi pravočasno preprečili pojav škodljivih gosenic, na sadno drevje namestimo lepljive obroče oz. plošče in trakove, na katere se bodo ujele žuželke. Zdaj je zadnji čas, da obrežemo breskve in jih poškropimo z galico ali kakšnim drugim pripravkom proti kodravosti. VINOGRAD Spremljamo sladkorno stopnjo v grozdnem soku in pričnemo s trgatvijo zgodnjih sort, ko dosežejo primerno sladkorno stopnjo. Pri tem pa seveda upoštevamo priporočila območnih Kmetijskih zavodov. Če je vreme lepo, s trgatvijo počakamo čim dlje, saj grozdje iz dneva v dan vsebuje več sladkorja. Pripravimo se za trgatev. Dobro pregledamo sode, jih očistimo in lesene še žveplamo. Prav tako pripravimo in očistimo opremo za trgatev (brente, stiskalnice, mline,…). Obrano grozdje takoj zmeljemo. Pravočasno si priskrbimo selekcionirane kvasovke, saj je pomembno, da se vrenje prične čim prej. Zaznamujemo trte, ki dobro rodijo in slabe trte, tako da bomo pri zimski rezi vedeli, katere trte lahko bolj obremenimo in katere ne. V ULJNJAKU V tem mesecu nadaljujemo s krmljenjem, dokler družine ne dobijo zadosti zalog hrane. Ko jih dobro nakrmimo, narede veliko voščenih prizidkov in mostov med sati. Družine, ki smo jim zamenjali matice, kontroliramo, ali so prelegle. Če zalege ni, poskušamo najti novo matico. Preprečujemo ropanje. V pitalnike s prostim dostopom, dajemo hrano le zvečer in le toliko, da jo čebele pospravijo do jutra. V pitalnikih s priprtim in močno omejenim dostopom do krme (Frančičevo pitalno korito) pa je lahko krma tudi čez dan in jo čebele počasi jemljejo, ne da bi jih ogrožale roparice. Če kakšno družino že močno napadajo roparice, jo odpeljemo za nekaj časa več kilometrov stran, na njihovo mesto pa damo odprt prazen panj, kjer se bodo roparice zamotile in se prepričale, da je »paše« konec. KUNCI Kunce hranimo čim dlje s svežo zeleno krmo, če jo imamo na voljo, pri tem pa moramo paziti, da ni ovenela ali nagnita, saj povzroča prebavne motnje. Sicer pa jim poleg suhe krme lahko dodajamo tudi jabolka, korenovke in žita. Najbolj kakovostno žito za kunce je oves, sledita mu ječmen in pšenica. Koruza ne vsebuje nekaterih esencialnih aminokislin, zato je primerna za pitanje, nekoliko manj primerna je za mlade živali v rasti in v obdobju razmnoževanja. V tem mesecu se začnejo kunci goliti: izpadati začne redkejša poletna dlaka, pod njo pa se pojavlja gostejša zimska. Da bi to pospešili, jim dodajamo krmo, bogato z beljakovinami ter sončnično in laneno seme. Pripravljamo silažo za zimo. PERUTNINA Za perutnino je značilna reja v manjših ali večjih skupinah jatah, kjer se živali med seboj poznajo. Prihod vsake tuje živali v določeno jato povzroči nemir. Ob tem lahko nastanejo tudi spori in boji, katerih posledice so različne poškodbe ali celo pogini živali. Napadalnosti ne kažejo le petelini ampak tudi kokoši. Navadno traja nekaj časa, da sprejmejo novo žival in se navadijo druga na drugo. V intenzivni farmski reji nikoli ne dodajamo kokoši v že oblikovano jato, niti ne združujemo posameznih jat. Pred zimo očistimo in razkužimo kurnice, tako da pozimi, ko bodo živali dalj časa skupaj v kurnici, ne bo prišlo do kakšnih bolezni. DROBNICA Če bo september lep, potem bodo živali dobile dovolj kakovostne krme že na paši in ne bo potrebno dodajati močna krmila. Bliža pa se čas pripustov in živali morajo biti v dobri kondiciji, tako da bo potrebno, če ni dovolj kakovostne paše, živalim dodajati energijsko bogato krmo, kot so pesni rezanci, žitni zdrob in podobno. S takšno hrano bodo živali pridobile na teži ne smejo pa biti zamaščene. V tem času ostrižemo ovce. S tem ne zavlačujemo predolgo, saj mora volna pred zimskim mrazom še malo zrasti. Po potrebi obrežemo tudi parklje.