Vitalni gospod Ivan Zidar je bil rojen 31. oktobra 1938 v vasi Škrabinje na Blokah, na veliki kmetiji z gostilno. To so med vojno Italijani požgali, česar Ivan nikdar ni pozabil, čeprav je ob dogodku štel komaj štiri leta. Takrat naj bi ga oče komaj rešil iz gorečega poslopja. Ko je italijansko podjetje na enem od razpisov prevzelo SCT-jev posel, je to tudi omenil. Njegov oče je bil spoštovan človek, močno razgledan in tudi zahteven; Ivan je odraščal pod strogim režimom, moral je pridno delati na kmetiji in poskrbeti, da izobrazba na ta račun ni trpela. Skupaj s tremi brati in dvema sestrama je pasel krave in kosil travo, in če ni naredil toliko, kot je njegov oče pričakoval, je lahko pričakoval tudi udarce. Trdo delo mu ni bilo tuje, saj je še pred svojim petnajstim rojstnim dnevom zapustil domačo vas in se v Ljubljani izučil za vajenca kovinostrugarja. V Avtoobnovi je bil mali 'pokovec', ki je bil pogosto v zabavo zaposlenim; pomival je stranišča in bil tarča posmeha, ko so ga delavci poslali v trgovino po dva kilograma 'štroma'. Takrat jim je nasedel, in ko se je vrnil, požel salvo (po)smeha. Morda ga je ravno to spodbudilo, da je našel svoj šport v boksu, iz česar izvira kar nekaj urbanih legend o podjetniku; med drugim naj bi stavko v predoru Karavanke prekinil tako, da je knockoutiral vodjo stranke in se v zadnji sobi neke gostilne stepel z Jožetom Brodnikom, nekdanjim glavnim možem Darsa. Slednjo je Zidar ovrgel ("Takrat sem bil v Iraku!"), prva pa nikdar ni potrjena.