Tako ustvarjeni, zdaj ostareli jelovški koloniji se je z leti v soseski posrečilo ustvariti izborno ekskluziven mir, kakršnega ljubljanske Murgle že zdavnaj ne premorejo več, če so ga sploh kdaj. Mir, ki je za nekoga, ki ga ni vajen, nenavaden celo upoštevaje, da gre za izključno spalno kolonijo. Sicer premorejo kafič, ki pa je bolj kot klasični pojilnici podoben internemu bifeju teniškega kluba. Na Jelovcu dejansko slišiš predvsem šelestenje drevesnih krošenj in petje ptic, ki ga je v četrtek, ko smo se po zaselku potikali tudi mi, paral zvok motorjev kosilnic za travo. Zdi se, da so kosilnice tudi edini dovoljeni decibelni presežek. Če bi kdo na Jelovcu privil gumb na radiu čez polovico in si ob odprtem oknu privoščil odvrteti četrt cedeja, bi tam to pomenilo izgred prvega ranga.