Pred sajenjem je dobro en dan namakati korenine v vodi in cepič za hip v 3-odst. močljivo žveplo (pepelin, cosan in pod.). Razen v primeru nevarnosti pozne pomladanske pozebe je enostavneje cepič parafinirati, kot da bi ga zasuli z zemljo. Korenin ne krajšamo preveč, pazimo, da se ne izsušijo, pred sajenjem pa jih namočimo v t. i. kalež (zmes enakih delov kravjeka, ilovice in vode), ki mora biti tako gost, da se oprijema korenin, kar omogoči dober stik z zemljo. Jamo kopljemo široko in po celem dnu razporedimo mešanico komposta in sipke zemlje (v razmerju 1 : 4-6); tudi korenine pokrijemo s tem. Če je potreba po večjih količinah organskega (izjemno mineralnega) gnojila, ga moramo (praviloma že ob rigolanju) enakomerno vdelati v zemljo. Večje količine hlevskega gnoja v sadilni jami namreč povzročajo preveliko bujnost mladega trsa, ki je zaradi tega občutljiv za bolezni in pozebo ter mu les ni klen, kar je zelo pomembno pri oblikovanju stebla. Druga slaba plat dodajanja večje količine gnojila v sadilno jame je, da se korenine ne razvijajo pravočasno zunaj sadilne jame. Zaradi tega pride do pomanjkanja vlage. Ob sajenju je koristno cepljenko zaliti takoj (prej ko je jama polna) s 3 do 5 l vode. Opozoriti moram še, da naglo pomanjkanje hranil v sadilni jami lahko močno prizadene trs; posledica pa je hiranje trsa (v sušnem letu lahko celo propade).