V mesecu dni, kolikor so bili reformni ukrepi v javni razpravi, so se precej jasno oblikovala mnenja za in proti reformam. Čeprav je vladajoča koalicija enotno podprla okvir predlaganih reform, pa so celo v njej nastajali pomisleki. V SLS denimo menijo, da je treba ključne ukrepe izpeljati tako, da ne bodo poslabšali položaja nekaterih že sedaj socialno ogroženih skupin prebivalstva. V Desusu se jim zdi najpomembneje, da reforme ne bodo prizadele pokojnin, ki naj se (po koalicijski pogodbi) usklajujejo s povprečno rastjo plač, previdnost svetujejo pri uvajanju zdravstvenih reform, saj bi »privatizacija na vrat na nos« lahko omajala socialno državo, sicer pa reforme nikakor ne smejo zmanjševati ravni socialne varnosti in pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Ta stranka reforme podpira pogojno, če le ne bo prinesla znižanja ravni socialne varnosti tistim, ki so že tako ogroženi. Čeprav bi pričakovali, da bo opozicija zelo kritična do reform, pa sta LDS in SD vsaj glede vladnih ciljev soglasni. Reforme so potrebne, če želi Slovenija v desetletju razvojno ujeti srednje razvite evropske ekonomije, vendar morajo biti socialno vzdržne, menijo socialni demokrati, pričakujejo pa premišljenost in postopnost njihovega uvajanja. V LDS, kjer se še niso izrekli o posameznih ukrepih, ker nameravajo prihodnji teden reforme natanko pretresti na posvetu s strokovnjaki, napovedujejo, da bodo konstruktivna opozicija in bodo dobre reformne predloge podprli, slabe pa zavrnili. Pomisleke imajo glede enotne davčne stopnje. V največji opozicijski stranki pravijo, da je dober predlog davčnih rešitev že izdelala Kranjčeva skupina, tako da bi bilo prav, če bi v javni razpravi upoštevali tudi te predloge. V stranki SNS pritrjujejo potrebi po reformah, češ da je treba prevetriti slovensko gospodarstvo, enotna davčna stopnja pa se jim ne zdi dobra rešitev, ker obeta dvig cen osnovnih življenjskih potrebščin in dobrin, po katerih je na trgu največ povpraševanja. To za državljane ni dobro, menijo v nacionalni stranki, za gospodarstvo pa ni dobro, da ga preveč prepuščamo tujemu kapitalu.