Za pisanje po hrapavih površinah je bilo primerno redko katero pisalo. John J. Loud je leta 1888 iznašel pisalo, ki ga je potreboval za pisanje po usnju. Sestavljeno je bilo iz cevke in vanjo vstavljene kroglice. Pisalo je bilo potrebno držati skoraj pravokotno na podlago, za problematično pa se je izkazalo črnilo: če je bilo navadno, je prehitro izteklo, bolj gosto pa je pisalo zamašilo. Laszlo Biro je leta 1938 izpopolnil Loudov izum. Opazil je, da se tiskarsko črnilo, ki so ga uporabljali za tiskanje časopisov, suši zelo hitro. Sklenil je, da ga bo uporabil za pisanje, vendar ga ni mogel uporabljati s klasičnim nalivnim peresom, saj je bilo pregosto. V konico peresa je vgradil kroglico. Ta je na notranji strani sprejemala črnilo in ga na zunanji strani odlagala na podlago. Princip je zelo podoben delovanju tiskarskih strojev, na njem pa delujejo kemični svinčniki še danes. Proces lahko tudi sami opazujete z malo boljšo lupo.