Dopoldan, pol dvanajstih. Vsi so grozljivo živčni. Toscani ima v konferenčni sobi sestanek s partnerji. Mimo pride Daniel, dolgolasi Nemec, ki nima tako rdečih oči kot drugi, saj igra ksilofon v skupini, imenovani Fabrica musica, kjer so zbrani perspektivni mladi glasbeniki. V navalu jeze pove, da ne more delati pod takimi pogoji ... Videti je, da ga je Toscani našel spečega na kavču. Pravi, da v resnici sploh ni spal, temveč si je vzel le petminutni odmor, saj se do petih popoldne človek vsaj enkrat utrudi ... Toscani pa mu je rekel, da ne misli plačevati ljudi, ki spijo na delovnem mestu. Ko je spravil iz sebe gnev, je dodal: "Drugače pa je Fabrica res kul zadeva. Ogromno novih idej, ljudje so zelo odprti, pa tudi komad, ki ga pripravljam, mi je všeč." Glasbeniki se razlikujejo od drugih. So nekako bolj ... umirjeni. Vse so povabili v Fabrico in ta je samo ena od postaj na poti proti vrhu. Ob treh imajo koncert za Toscanija. Njihov prvi nastop po šestih tednih, odkar so tukaj. Pomagali bodo ustvarjati multimedijsko opero na temo smrtne kazni. V kleti, kjer vadijo, me prepričajo o svoji kakovosti. "Še pred nekaj let je bila Fabrica veliko bolj sproščena … ljudje so sedeli na travi, kadili jointe in eksperimentirali. Produkcija je bila zelo slaba in potem so rekli dovolj, sedaj bodo stvari drugačne." In tudi so: "Za nekatere naloge imaš le pet dni časa. Pet dni za zamisel, izvedbo in korekture, potem to pokažeš Njemu, in če mu ni všeč, reče: 'To je šit!' Včasih je lahko zelo grob. Takoj prebere človeka." Hoče slišati tvoje resnično mnenje. Vsako tovarištvo je na teh srečanjih odveč. In le ena rešitev je najboljša. "Zanimivo je, če pomisliš … tukaj so neverjetno zanimivi ljudje iz 11 držav, iz največjih mest sveta. Delajo sredi ničesar," pravi Gabriella, 25-letnica iz Ciudada de Mexico. Je fotografinja in preden je prišla v Treviso, je delala kot kreativna direktorica neke agencije v Mehiki. Glede izkušnje v Fabrici in svoje prihodnosti pravi: "Eno leto tukaj je, kot da bi te kdo zavrtel v krogu in te potem spustil na, zdaj pa pojdi. Prihajam iz velikega mesta. Pustila bom, naj se zgodi, kar se bo zgodilo. Če znaš poslušati in zagrabiti priložnosti takrat, ko se ti ponudijo, se lahko znajdeš na najbolj neverjetnih krajih. Mislim, da bi bila nekaj časa rada v New Yorku."