Tik pred martinovim je seveda vsa pozornost usmerjena v sode, med katerimi se bodo morali pridelovalci zadrževati nekoliko več kot prejšnja leta. Suša je povzročila prve težave že pri vrenju, za katerega je bilo prisotnih premalo kvasovk in dušika, oboje je bilo treba dodati. Po koncu vrenja bodo imela vina višjo vsebnost alkohola, vendar pa je tudi za vrhunsko suho vino višja vsebnost alkohola dobrodošla, ker poudari njegovo harmoničnost. Kletarjenje bo letošnje leto izziv, saj je slaba naravna zaščita vina, ki jo predstavljajo višje skupne kisline ter nižji pH vrednost. Slednja se giblje med 3,2 in 3,7, kar pomeni, da imajo dobre pogoje za razmnoževanje različne drobnoživke, predvsem bakterije, ki jih je letos več, ker so grozdje poškodovale že žuželke. V takih pogojih je večja možnost ocetnokislinskega vrenja, zato priporočajo pravočasno uporabo žvepla in sredstev za bistrenje. Potruditi se bo treba tudi pri ohranjanju kislin. Na srečo je prevladovala vinska na račun jabolčne, a je dobrodošla tudi druga, ki da vinu svežino in pitnost. Kletarji jo bodo lahko ohranili le s hitrim pretokom, z rednim preverjanjem skupnega žvepla pa preprečili že zgodaj prisotne bolezni bekser, miševino, žaltavost, mlečno-kislinski ton, ocetni cik in povišano vsebnost hlapnih kislin.