Vse bi bilo normalno, če bi imela večina bekserjev vonj po gnilih jajcih, ki ga večina vinogradnikov že zazna. Vendar že pri letošnjih preverjanjih mladih vin ugotavljamo bekser, ki se čuti kot vonj po česnu, čebuli, ohrovtu, cvetači, poru ali kombinaciji le-teh. Vsi ti vonji niso vinske vonjave, zato so v vinu nezaželeni, čeprav so te zelenjadnice osnova zdrave prehrane. Vzrok za nastanek plina H2S - vodikovega žvepleca je žveplo, ki je lahko prišlo v mošt že prek grozdja z ostanki škropiv ali slabo izpranega soda pri suhem konzerviranju. Naslednji vzrok je lahko nerazsluzeni mošt iz grozdja, trganega pri višjih temperaturah, kar pomeni tudi višjo vrelno temperaturo, saj je tvorba žvepleca manjša pri nižjih vrelnih temperaturah. Pogosteje se ta napaka pojavi tudi v mladih vinih iz grozdja s sušnih leg, kjer je potem v moštu tudi manj dušičnih spojin. Dušika je posebej primanjkovalo v moštih prvih trgatev v začetku septembra, zato smo tudi svetovali dodatek hrane za kvasnice. Predvsem prosti aminokislinski dušik (FAN) igra pomembno vlogo pri tvorbi žvepleca. Tvorba žvepleca je tudi povezana z višjo ph-vrednostjo mošta oziroma mladega vina, kar je letos pri večini sort. Dodatek bentonita naj ne bi vplival na večji nastanek žvepleca, vendar z dodatkom proti koncu vrenja lahko vplivamo na zmanjšanje FAN, kar lahko povzroči ustavitev vrenja in s tem večjo nevarnost za pojav H2S. Vzroka sta lahko tudi kovinska posoda in oprema iz neprimernega materiala, saj pri stiku kislin s kovinami nastane vodik, ki lahko dodano žveplasto kislino spremeni (reducira) v H2S. Pogostejši je tudi žveplec v mladih vinih, ki smo jih proti koncu vrenja dožveplali, nismo pa jih ločili od usedline. Tudi neselekcionirane kvasnice imajo večjo sposobnost tvorjenja nezaželenega H2S od selekcioniranih.