Da bi nekdanji komunisti v kapitalizmu v očeh javnosti ostali veliki borci proti socialnemu razslojevanju, so morali v tranzicijo prek progresivne dohodnine in uvedbo davka na izplačane plače močno povečati obdavčitev plač zlasti nadpovprečno izobraženih in produktivnih delavcev. Posledice se kažejo v neslavnem davčnem rekordu naše države, saj se Slovenija uvršča med države z najvišjo obdavčitvijo nadpovprečnih plač. Na drugi strani so exkomunisti socialno enakost povzdigovali v največjo vrednoto slovenske družbe in bogatenje prikazovali kot skrajno zavrženo socialno dejanje. Namesto meritokratskega kapitalizma, kjer so dohodkovne in premoženjske razlike upravičene, če so posledica trdega dela, sposobnosti, podjetniških prizadevanj, inovativnosti in podobnega, smo ob koncu tranzicije dobili skrajne sprevrženo obliko kapitalizma, ki jo najlepše simbolizira letošnja Semoličeva prvomajska groteska. Sindikalist Semolič je kot častnega gosta na Rožnik povabil enega od najbolj razvpitih tranzicijskih bogatašev Jankovića, ki pooseblja nemeritokratski kapitalizem. Jankovića je na direktorsko mesto Mercatorja, ki je bil odskočna deska za večino njegovega pridobljenega premoženja, imenoval politik Tone Rop, politični klientelizem pa je v temelju zanikanje načela meritokracije.