Zaupanje med »dohtarjem« in pacientom je nekaj najpomembnejšega; če se to zruši, ni samo konec zdravstva, kot si ga predstavljamo, je verjetno tudi konec civilizacije, ki jo tako mukotrpno gradimo že stoletja. Skratka, o »dohtarjih«, sestrah in drugemu osebju (imen iz razumljivih razlogov ne bi navajali) vse najboljše; dal bi jim boljše plače in delovne razmere, če bi se to dalo hitro izvesti.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Zaupanje zaupanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
med med predlog; orodnik
dohtarjem dohtar samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
pacientom pacient samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
najpomembnejšega pomemben splošni pridevnik; presežnik, srednji spol, ednina, rodilnik
če če podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
zruši zrušiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
samo samo členek
konec konec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
zdravstva zdravstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
predstavljamo predstavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
verjetno verjetno splošni prislov; nedoločena stopnja
tudi tudi členek
konec konec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
civilizacije civilizacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
mukotrpno mukotrpno splošni prislov; nedoločena stopnja
gradimo graditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
že že členek
stoletja stoletje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
Skratka skratka splošni prislov; nedoločena stopnja
o o predlog; mestnik
dohtarjih dohtar samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
sestrah sestra samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
drugemu drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, dajalnik
osebju osebje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, dajalnik
imen ime samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
iz iz predlog; rodilnik
razumljivih razumljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
razlogov razlog samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ne ne členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
navajali navajati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
najboljše dober splošni pridevnik; presežnik, moški spol, množina, tožilnik
dal dati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
bi biti pomožni glagol; pogojnik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
boljše dober splošni pridevnik; primernik, ženski spol, množina, tožilnik
plače plača samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
delovne deloven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
razmere razmera samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
če če podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
dalo dati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
hitro hitro splošni prislov; nedoločena stopnja
izvesti izvesti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Sobotna priloga
avtor: neznani novinar