Po dveh opravljenih treningih z novim trenerjem ni bilo mogoče pričakovati čudežnega zasuka. Pri Mariborčanih ostaja opazna nedorečenost, predvsem pa psihološka nestanovitnost ekipe po porazu v Domžalah. Strah pred napako je zajel večino igralcev, tako da so po slabšem začetku šele v drugem polčasu z bolj kombinatorno igro, brez vztrajanja pri dolgih podajah, izpeljali nekaj všečnih potez. Za boljši vtis je poskrbela tudi sprememba igralnega sistema, prehod s 4-3-1-2 na 4-1-3-2 je strnil vrste in utrdil bočne položaje. Če bi Tomažič-Šeruga bolj natančno meril z imenitnega položaja v dvanajsti minuti, bi šla najbrž tekma v drugo smer. Toda ob tem je treba poudariti, da lahko za zamujenimi priložnostmi žalujejo tudi gostitelji. Lendavčani, ki so nastopili v pričakovani zasedbi, so se predstavili kot bojevita druščina, morda celo dodatno motivirana ob soočenju z nekdanjim trenerjem. Prvič so se domači navijači veselili že v šesti minuti, ko so po poskusu Ortiza kar nekaj sekund verjeli, da je žoga preletela Pridigarja in končala v mreži, vendar se je zatresla mreža za vrati. Madžarski napadalec Sebök je pogosto prišel do zaključnega udarca, toda pri dveh obetavnih napadih je nameril le ob vratnici, v končnici dvoboja pa ga je onemogočil gostujoči vratar. Ta se je dobro odzval tudi ob iznajdljivem poskusu Eterovića pred odmorom.