Štiriinštiridesetletnega Lojzeta Čokla je mama rodila kar doma na kmetiji v Koretnem nad Šmarjem pri Jelšah. Namenjena mu je bila vloga borca, saj se je moral na svet dobesedno pretolči. Njegov brat dvojček je žal takoj umrl, Lojze pa, ki so mu zdravniki napovedovali malo možnosti za preživetje, je izbral življenje. Življenje, ki ga je zaradi njegove neusklajene komunikacije med možgani in motoriko zaznamovalo za vedno. Najnežnejše otroštvo, ko je bil Lojze najbolj dojemljiv za učenje, je preživljal v bolnišnicah, ustanovah in šolah za prizadete otroke, namesto v zavodu za rehabilitacijo invalidov in »normalnih« šolah. Zato je počasneje shodil in napredoval, se težko učil in z veliko truda zvozil osemletko. Po končani osnovni šoli se je želel zaposliti, vendar primernega dela zanj ni bilo.