Velvet Underground so bili pravzaprav "kinoušesni rokenrol bend". Bend, ki je ozvočeval projekcije filmov newyorških underground režiserjev, začenši z Kennethom Angerjem, Pierom Heliczerjem in Jonasom Mekasom. Ali je "akuzmatično" igral za platnom, posojal posnetke ali pa so čezenj projicirali filme, kar je kasneje prakticiral Andy Warhol. Predzgodovina je sicer standardna štorija o malih ansamblih, ki razpadajo, želijo igrati godbe. Pod razvpitim imenom so 11. novembra 1965 v Cafe Bizarre prvič nastopili: dva študenta književnosti na sirakuški univerzi, fena R&B-ja in freejazza, Lou Reed in Sterling Morrison, sestra njunega sošolca Maureen Tucker in prebežnik iz Londona, študent glasbe in muzikant v Dream Syndicate avantgardista La Monte Younga, John Cale. Dva električna kitarista, na ritemsko je igral stihoklepec s priučeno poslušalsko rokenrol šolo in zalogo Delmora Schwartza o skrivnostih poezije s kratkotrajno službo v kovnici popevk Pickwick, bobnarka s samosvojim kompletom bobnov, ki jo privlači afriško bobnanje, in električni violist, basist in klaviaturist, ki sprva ni verjel, da lahko v rokenrol prineseš nekaj avantgardnega glasbenega razmišljanja in zvena. V Cafeju je združbo prvič zapazil Warholov sekretar, plejboj, slikar in fotograf, Gerald Malanga, ki je popartista zvlekel na njihov naslednji klubski koncert. Od takrat naprej so igrali za Warhola, prostore njegove umetniške dalavnice Factory so rabili za vaje. Dobro leto so igrali na "hepeningih", bili so hrupni hišni spremljevalni ansambel, srečevali so superzvezde in zvezdice Warholovih filmov, jedli po zabavah. Sproti so dodelovali komade, jih na predstavah vedno spreminjali, podaljševali, med njimi eksperimentirali. Reed je improviziral verze starih pesmi, od Heroin do sadomazohistične Venus in Furs in dodeloval nove. Cale in Morrison sta rabila ojačevalski feedback. Tiha, neproblematična Moe Tucker, ki je nikdar niso povprašali za mnenje, je stoje igrala tamburin, na bobne. Osnova rokenrol pesmi se je spajala z eksperimentom in vizualijami, ki jih je oskrbovala Warholova ekipa. Edina publika so bili obiskovalci umetniških dogodkov, artisti, čudni tiči s ceste. Bend sprva niti pomislil ni na to, da bi igrali po klubih, da bi posnel ploščo. Andy je v skupino za pevko priklical superzvezdico iz svojega filma, manekenko in igralko Nico. Prvič so začele švigati iskrice v bendu, saj je Warhol hotel, da bi damica v belem poživila statičen nastop v črno odete skupine. Kljub intrigam so ji dopustili peti tri pesmi. Skupini ni nikdar zares pripadala.