Odlična izkušnja združitve Melvins s Fantômas v en orkester je podpihnila zadnje kadrovske rešitve pri iskanju dovolj kompatibilnega basista. Okrepitev z obema članoma Big Business ni le nov surogat iznajdljivosti in hudomušnosti Osbourna in Croverja, ampak je dala tej težkokategorni zasedbi novo dimenzijo. V izogib veteransko-rutiniranemu preigravanju legendarnih skladb se je lotila seciranja same sebe. V uri in pol neprekinjenega udrihanja čez lastno delo, ki je prikovalo ali celo pregnalo publiko, ni manjkalo infatilnih zmazkov, resnobne samoironije, srboritih preobratov, presenetljivega presnavljanja izbranih legendarnih utrinkov in dinamičnega razkosanja opusa v še ne slišani zvočni kolaž. V zbito linearnem toku koncerta brez vrhunca sta izstopala predvsem žilava bobnarja za kompletoma bobnov z razgibanimi dialogi, ki so bili polni lucidnih poudarkov. Težka in naporna predstava križanja starih in novih skladb je bila daleč od običajnega rockovskega koncerta, ki ni doživel dodatka. Melvins ne spi na stari slavi, ampak se razvija naprej in je z novima članoma na začetku naslednjega poglavja.