Organ je Pooblaščencu odstopil pritožbo v pristojno reševanje in v dopisih z dne 21. 11. 2007 in 27. 11. 2007, v zvezi s pritožbo prosilca, posredoval svoje stališče. Organ navaja, da je v zvezi s predmetnimi javnimi naročili, naročnik s sklepi za sklop 3 (oz. pri JN št. 430-597/2007 za sklop 2) - Dobava in montaža opreme tehničnega varovanja, izločil ponudbo ponudnika Siemens d.o.o. zaradi neizpolnjevanja zahtev iz razpisne dokumentacije. Po prejetem sklepu je ponudnik Siemens d.o.o. naročniku poslal zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo ponudnikov Iskra Sistemi d.d. in Iskra Prins d.d. pri vseh predmetnih javnih naročilih, ki jo je naročnik prejel dne 17. 10. 2007. Glede na to, da v času, ko je naročnik prejel zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo, sklepi o oddaji naročila še niso bili pravnomočni, oz. so ponudniki skladno z določbami Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/07 - v nadaljevanju ZRPJN-UPB5) še imeli odprti rok za vložitev morebitnega zahtevka za revizijo, zaradi česar je iz narave same zahteve za vpogled v ponudbeno dokumentacijo izhajalo, da gre za zahtevo za vpogled v ponudbe po Zakonu o javnem naročanju (Ur, I. RS, št. 128/06, v nadaljevanju ZJN-2), je naročnik predmetno zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo obravnaval po predmetnem zakonu. Da je temu tako, potrjuje dejstvo, da je naročnik k vpogledu v ponudbi, poleg ponudnika Siemens d.o.o., povabil tudi oba ponudnika, v katerih ponudbi je bil zahtevan vpogled, s čimer je ravnal v skladu z določbo sedmega odstavka 22. člena ZJN-2. Vpogled v ponudbi je potekal dne 19. 10. 2007. Organ navaja, da predstavnika ponudnika Siemens d.o.o. na vpogledu v ponudbi dne 19. 10. 2007 izvedbi vpogleda v ponudbo po ZJN-2 nista oporekala, kakor tudi ponudnik navedenemu ni oporekal v vloženih revizijskih zahtevkih, se pa sam sklicuje na ZJN-2 v predmetni pritožbi, z dne 26. 10. 2007, s čimer tudi sam priznava obravnavanje vpogleda v ponudbi z dne 19. 10. 2007 po tem zakonu. Nadalje organ navaja, da je vpogled v ponudbi ponudnikov Iskra Sistemi d.d. in Iskra Prins d.d., z dne 19. 10. 2007, skladno z zahtevo ponudnika Siemens d.o.o., potekal za vsa predmetna javna naročila, pri katerih je naročnik izvajal postopke istočasno ter je bil predmet le-teh oddaja javnega naročila istovrstne opreme. Na predmetnem vpogledu sta predstavnika ponudnika Siemens d.o.o. po posameznih javnih naročilih zahtevala dokumente, v katere želita vpogled, kar jima je naročnik tudi omogočil ter navedeno zavedel v zapisniku o vpogledu v ponudbe. Predstavnika ponudnika Siemens d.o.o. sta med drugim zahtevala tudi vpogled v ponudbeni predračun in sestavo ponudbene cene. Kot je razvidno iz predmetnega zapisnika o vpogledu v ponudbe, je naročnik ponudniku Siemens d.o.o. omogočil vpogled v del ponudbenega predračuna in del obrazca sestave ponudbene cene, kjer je navedena končna ponudbena cena, brez cen posameznih postavk, pri čemer se je naročnik tako odločil oz. je ravnal z omenjenimi podatki kot s poslovno skrivnostjo, čeprav obrazec ponudbenega predračuna in obrazec sestave ponudbene cene v ponudbah nista bila označena kot poslovna skrivnost. V zvezi z navedenim organ navaja, da so predstavniki na vpogledu v ponudbi, in sicer predstavnik s strani ponudnika Iskra Sistemi d.d. in predstavnika s strani ponudnika Iskra Prins d.d., pritrdili naročniku oz. so opozorili, da vrednosti posameznih postavk ponudbenega predračuna in vrednosti posameznih elementov sestave ponudbene cene, za njih predstavljajo poslovno skrivnost, zato je naročnik ravnal temu primerno, s čimer je ravnal v skladu z določbo prvega odstavka 22. člena ZJN-2. Glede na navedeno je naročnik dovolil ponudniku Siemens d.o.o. vpogled v ponudbi omenjenih ponudnikov v celoti, in sicer v vse dokumente, v katere je le-ta zahteval vpogled, razen delov ponudbe, ki se smatrajo kot poslovna skrivnost, t.j. cene posameznih postavk ponudbenega predračuna in sestava ponudbene cene. Pri tem organ navaja, da mora, skladno z določbo prvega odstavka 22. člena ZJN-2, naročnik zagotoviti, da so vsi podatki med postopkom oddaje javnega naročila, ki jih kot poslovno skrivnost določi ponudnik, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, poslovna skrivnost. V zvezi z navedenim je potrebno opozoriti na določilo prvega odstavka 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/06, 60/06, 26/07, 33/07, 67/07 - v nadaljevanju ZGD-1), ki določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. Pri tem opozarja na stališče Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju Državna revizijska komisija), ki v svojem sklepu št. 018-407-06-43-3583 navaja naslednje: »Poslovna skrivnost je lahko vsak podatek (informacija, dejstvo), ki je za določeno podjetje specifičen, zanj pomeni konkurenčno prednost v kakršnem koli pogledu in (hkrati) je (oziroma sme biti) po volji podjetja znan le določenemu krogu Ijudi. Kot poslovno skrivnost pa je v smislu določil 39. in 40. člena ZGD-1 potrebno obravnavati ne samo tista dejstva (podatke), ki jih je kot take izrecno (s pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1) določilo podjetje (subjektivni kriterij), temveč tudi določena dejstva (podatke), ki jih kot takšne določa sam zakon (objektivni kriterij) - to pa so v skladu z zakonom vsi tisti »podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba« (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). K varovanju slednjih podatkov ZGD-1 zavezuje tako osebe znotraj podjetja kot tudi tretje osebe (ki sicer niso del organizacijske strukture podjetja), s tem, ko določa odgovornost teh oseb za kršitev, »če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov«. Odgovornost navedenih oseb za varstvo poslovne skrivnosti je krivdna in se presoja po tem, ali je v konkretnem primeru (upoštevaje spremljajoče okoliščine vsakega posameznega primera) potreba po varstvu določenih podatkov »očitna« - to pa pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu subjektu (družbeniku, delavcu ali drugi osebi) jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini.«. Iz zgoraj navedenega izhaja, da je naročnik s tem, ko ponudniku Siemens d.o.o. ni dovolil vpogleda v cene posameznih postavk in sestavo ponudbene cene, ravnal v skladu z določbami ZGD-1. Ponudnika Iskra Sistemi d.d. in Iskra Prins d.d. sicer omenjena dokumenta v ponudbi nista izrecno označila kot poslovno skrivnost, sta pa na to opozorila naročnika pri samem vpogledu v njuni ponudbi. Organ poudarja, da je kljub temu, da ponudniku Siemens d.o.o. ni dovolil vpogleda v cene posameznih postavk in sestavo ponudbene cene, ravnal v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZJN-2, ki določa, da je ne glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZJN-2, javni podatek cena iz ponudbe in v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe tisti podatki, ki izkazujejo oceno oziroma uvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Merilo po predmetnem javnem naročilu je bila namreč ponujena cena oz. skupna ponudbena vrednost, v katero pa je naročnik ponudniku Siemens d.o.o. dovolil vpogled. Da je naročnik v tem primeru ravnal ustrezno, potrjuje tudi že omenjeni sklep Državne revizijske komisije, št. 018-407-06-43-3583, v katerem je zapisano: »Ugotoviti gre, da je naročnik vlagatelju na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika omogočil vpogled v vse dele le-te, ki so potrebni za vrednotenje oziroma ocenjevanje ponudb po merilih, določenih v obrazcu (A-5, točka 10.1) razpisne dokumentacije za konkretno javno naročilo. Kot eno od dveh (pod)meril v okviru merila ekonomsko najugodnejša ponudba je bila namreč določena skupna ponudbena cena in ne posamezne cene po posameznih postavkah, ki predstavljajo strukturo končne oziroma skupne ponudbene cene. Ob tem Državna revizijska komisija poudarja, da struktura končne ponudbene cene po postavkah predstavlja podatek, ki nedvomno razkriva konkurenčne prednosti in slabosti določenega ponudnika (v konkretnem primeru izbranega ponudnika), kar lahko vsekakor posledično vodi v nezdravo oziroma uničujočo konkurenco, ki v končnem izplenu vodi potencialno v krčenje konkurence na relevantnem trgu oziroma v najhujši obliki tudi lahko v monopol določenega igralca na relevantnem trgu. Upoštevajoč vse navedeno je v konkretnem primeru naročnik, pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, ravnal popolnoma upravičeno, s tem, ko vlagatelju ni dopustil vpogleda v strukturo ponudbene cene in mu posledično odklonil vpogled v ta del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika.« Organ meni, da je očitek ponudnika - prosilca, da je ministrstvo ravnalo v nasprotju z določbami ZJN-2 in brez zakonske podlage, samovoljno ter brez kakršnekoli vsebinske utemeljitve odločalo o tem, v katere dele ponudb bo stranki dovolilo vpogled v ponudbe in v katere ne, neutemeljen. Poleg navedenega zgoraj zapisano dokazuje, da tudi trditev prosilca - ponudnika, da cene posameznih postavk ponudbenega predračuna in sestava ponudbene cene ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, ne drži. Glede na navedeno organ meni, da je ravnal zakonito ter, da so očitki prosilca neutemeljeni.