Nobenega. Zato sem mu odgovoril, da ni moja krivda, da TV Slovenija letos praktično ni predvajala košarkarskih prenosov. Urednik športne redakcije in vodstvo televizije sta tista, ki bi morala zagotoviti košarko na nacionalni televiziji, pa je nista. To, da je TVS v zadnjih letih izgubljala projekt za projektom, ni moj problem. Imam pogodbo s TVS o komentiranju tekem, ne pa da priskrbim dovolj veliko število prenosov. Na tem mestu sva z urednikom prišla v konflikt, saj so bile njegove besede zame nesprejemljive. O najinem pogovoru sem nemudoma obvestil tudi generalnega direktorja TVS, gospoda Guzeja. Zakaj? Ker sem štiriletno pogodbo s TVS podpisal prav po pogovoru z njim. Najbolje, da pojasnim celotno kronologijo. Ko je bil urednik športnega uredništva še Igor Bergant, sem mu v nekem trenutku rekel, da zame ni več sprejemljivo podpisovanje aneksa k pogodbi vsake tri mesece in da si želim konstantnosti. Na TV Slovenija delam od leta 1991, zato sem si prizadeval za dolgoročno pogodbo, ki bi opredeljevala, kaj in koliko delam. Take mi sam ni mogel ponuditi, nič pa ni imel proti, če se zanjo dogovorim z direktorjem TVS. Slednjemu sem povedal, kaj si želim, in o vsem sva se strinjala. Že dva tedna kasneje smo se znova dobili, tokrat je bil zraven tudi Igor Bergant, in dogovorili smo se glede vseh podrobnosti pogodbe o štiriletnem sodelovanju, do 31. decembra 2010. Takrat sem direktorja tudi vprašal, kaj meni o ideji, da bi občasno sodeloval s kakšno drugo televizijo. Odgovoril mi je, da to ne pride v poštev, ker sem, in zdaj bom ponovil njegove besede, preveč pomemben in preveč prepoznaven, da bi lahko delal za kakšno komercialno televizijo, če imam pogodbo s TV Slovenija. Pogodbe nisem izsilil, nisem je niti napisal, sem jo pa podpisal, tako kot jo je tudi direktor programa Jože Možina in takratni urednik športnega programa Igor Bergant.