Cesarska palača je bila dokončana šele tri leta poprej. Kar izžarevala je napuh in hotenje po večnosti. Obdana je bila z belim in nazobčanim kvadratnim obzidjem, dolgim približno štiri milje, visokim dobrih deset sežnjev. Na vsakem vogalu obzidja je bil stolp, v katerem so hranili komate za konje Velikega kana, tatarske loke, sedla, uzde in tetive za loke; v vsakem stolpu je bila shranjena le po ena vrsta teh pripomočkov. Za tem obzidjem je Marca pričakal še obrambni zid, ki je varoval veliko pritlično palačo, v kateri je prebival Kublaj. Streha je bila pokrita z zlatom, srebrom in pisanim loščem. Oporniki so bili cinobrasto rdeči z dodatki rumene, zelene in modre barve. Lošč je sijal kot kristal. Palača je bila vidna daleč naokrog; iz daljave se je lesketala sredi žametnega zelenja parkov kot dragulj v šatulji obzidja. Po bohotnih vrtovih okrog nje so se prosto sprehajali jeleni, damjaki, koze, košute in muškatno govedo. Skoznje je tekla reka, ki je napajala jezero, v katerem so plavale številne vrste rib, po izbiri Velikega kana. Ribe niso mogle uiti iz jezera v reko; cesar je namreč dal zagraditi prehod z železno mrežo. Proti severu, kak streljaj od palače, je stal umeten grič, poraščen z drevjem. Nekatera izmed dreves so bila orjaška, pripeljali pa so jih na slonih, s koreninami in njihovo domačo prstjo vred. Vsa drevesa so pozimi ohranila listje. Poleg tega je dal Veliki kan posuti po tleh azurit, tako da je grič postal prelepe smaragdne barve; zato je tudi dobil ime Zeleni grič.** Grič še vedno obstaja in nosi isto ime. Veliki kan je dal celo postaviti palačo enake barve, tako znotraj kot zunaj.