Za novo leto sem bil v Bangkoku. S severa sem se pripeljal v mesto v popoldanskih urah. Presenetljivo, običajno prometno narkotizirano mesto je bilo ta dan zlahka prehodno. Šli smo na večerjo in okrog devete zvečer sem dobil sporočilo, da je padlo v mestu sedem bomb na javnih mestih in da nam svetujejo, da praznovanje prehoda v novo leto opustimo in odidemo v hotel. Tako so mi svetovali lokalni ljudje iz tamkajšnje agencije. Šit, šit, šit! Po prvih podatkih dva mrtva, trideset ranjenih. Praznovanje na Siamskem trgu, glavnem mestnem trgu, kjer je javno odštevanje, odpade. Šit! Bangkok ima okoli 10 milijonov ljudi, kot Slovenija in Avstrija skupaj. Če sta umrla dva na veliko manjšem prostoru, te lažje ubije strela na Kredarici (kamor sicer ne zahajaš) kot bomba. Tako nekako si misliš … Toda zmeraj polne ulice Bangkoka so se izpraznile. Majhne prodajalne, kafiči, pubi, pravzaprav kurbišča, so ostali odprti, sicer dobrovoljni, nasmejani Tajci, so se pogreznili vase, delovali so premlevajoče, mistično, najverjetneje pa so tehtali, koliko keša so jim ta dan spustile v zrak podtaknjene bombe, od tega živijo, iz rok v usta.