Naravnost ljubim videospote in nastope, ki niso posneti niti v slabo opremljenem studiu, ampak na kakšnem kopališču, naravnost med tremi lončnicami in parimi stoli za ozadje. Ekrani so tam verjetno za vtis resnosti. Zelo televizično. Pika na i sta seveda dva zdolgočasena tipa, ki se med nastopom na plejbek malo sprehajata levo in desno, malo mencata in se praskata po glavi. Ugotavljam, da je govorjenje (ali deklamiranje, karkoli pač tedva počneta) v mikrofon na plejbek še bolj idiotsko kot odpiranje ust na posneto petje. Zakaj točno sta modela, ki se predstavljata pod imenom Yo-Zo, sploh uspela posneti več kot eno pesem, bo verjetno večna uganka. Ena tovrstna pesem bi lahko bila neposrečena šala, cel šopek teh govorečih štanc pa je že bedast. Izjemno bedast. Resno, koliko keša moraš povleči s tem sprehajanjem po odru in gobcanjem bedarij z resnim primanjkljajem humorja, da te očitno ni sram? Meni je malo mučno že samo gledanje te patetike. Sploh, ker tipa mislita, da sta dejansko smešna s svojimi seksističnimi teksti na prvo žogo. In preziram te nedolge in nekratke hlače. Vsi vedno izgledajo, kot da stojijo v vodi.