Vidimo, da pesti raziskovalce predvsem pomanjkanje potrebnih podatkov. Za posamezne mikronutriente sta na voljo le po ena ali dve raziskavi. Curtis, ki je veteran na področju eksperimentov v okolju s povišano količino CO<->2<->, zatrjuje, da je Loladze kljub pomanjkanju informacij s svojimi zamislimi poskrbel za velik napredek na obravnavanem področju. Razvil je številne koristne teorije, a ga čaka še mnogo dela. Loladze se tega še kako dobro zaveda in se spopada s težavami, ki jih srečuje. Nihče se, denimo, ni v tem pogledu ukvarjal s koruzo ali ržjo. Nadalje, na stotine milijonov ljudi uživa rastline, ki vsebujejo jod, toda Loladze doslej še ni našel nobenih podatkov o količini joda v njih. Nadeja se, da bo objavljanje člankov o manjkajočih informacijah vzpodbudilo pozornost raziskovalcev, da se bodo lotili dela. Tako je Andreas Fangmeier, ekolog za rastlinstvo z univerze v nemškem Hohenheimu ugotovil, da koncentracije različnih elementov, med njimi železa, cinka, mangana in žvepla, upadajo v krompirju, vzgojenem v okolju s prebitkom CO<->2<->. John Kanowski z Griffitove univerze v Avstraliji pa je Loladzeju poslal še neobjavljene podatke o poskusih s kvinslandskim javorjem (Flindersia brayleyana). Njegovi izsledki kažejo znižanje deleža trinajstih različnih elementov pod vplivom povišanega CO<->2<->: Al, B, Ca, Cu, Fe, K, Mg, Na, Mn, N, P, S in Zn. To je doslej najpopolnejši seznam zanimivih elementov.