V vinogradu, kjer je bila vsa leta pridelava usmerjena v doseganje večjih dohodkov, kar pomeni izsiljevanje rodnosti s pomočjo gnojenja z mineralnimi gnojili, je opazno močno pešanje trsov. To se kaže predvsem v večjem številu zelo kratkih poganjkov, ki so v preteklem letu sicer dali pridelek, niso pa dozoreli in so sedaj suhi. To po moji presoji kaže izčrpanost trsov, in z ozirom na to, da v nobenem primeru delež suhe snovi ne dosega vsaj 52%, je pričakovati nadaljnje slabljenje življenjske moči trsov. Dejstvo, da je nekaj poganjkov na sicer opešanih trsih zadovoljivo dozorelo, pomeni past za vinogradnika, če prezre, da se povečuje delež nerazvitih in nedozorelih poganjkov napram številu puščenih očes. Trs, ki ni razvil vsaj 80% dobrih rozg glede na število puščenih očes pri rezi, je opešal in zahteva krajšo rez, zlasti pa razbremenitev količine grozdja. Nedopustno je izkoriščanje zadnjih, na videz primernih rozg za šparone, ker take rozge zaradi nedozorelosti dajo slabe poganjke kljub precejšnjemu nastavku grozdja, in trs izgublja življenjsko moč. Zato je priporočljiva nekoliko krajša rez ne glede na izkušnje iz preteklosti. Izjema naj bo le, če moramo pustiti izjemno debelo rozgo za šparon.