Povečuje se tudi količina denarja, ki jo Slovenci na leto namenimo za igre na srečo. Če pri obravnavanih podatkih ne upoštevamo deleža, ki ga prispevajo tuji gosti, ugotovimo, da so leta 2001 Slovenci porabili 95 milijonov evrov, lani pa že 209. Povprečni prebivalec Slovenije je tako leta 2001 za igre na srečo porabil 48 evrov, do preteklega leta se je ta vsota dvignila kar na 104 evre. Približno dve tretjini tega zneska (67 odstotkov) je bilo namenjenih klasičnim igram na srečo, predvsem Lotu in športnim stavam, približno tretjino (35 evrov) pa posebnim igram na srečo oziroma igralništvu. Že pred tremi leti smo tako v Sloveniji z 0,62 odstotka BDP, porabljenega za igre na srečo, presegli povprečje Evropske unije, raziskovalci pa napovedujejo, da se bo ta delež še večal. Tako naj bi letos za igre na srečo namenili 0,79 odstotka BDP, kar pomeni, da bo povprečen Slovenec za igre na srečo porabil 123 evrov. Takšnega naraščanja pa, opozarjajo raziskovalci, ne moremo razložiti le z večanjem števila igralnic in igralnih salonov – iz leta v leto se namreč povečuje tudi število domačih obiskovalcev v igralnih salonih, ki niso izvozno usmerjeni.