Letošnji zadnji septembrski dnevi (ko je bilo še poletje in tudi tisti, ko se je že začela koledarska jesen) so bili marsikje tako hladni, da so odprli kurilno sezono. V tistih dneh so bile temperature zraka tako nizke, kakršne so navadno šele konec meseca oktobra. Upajmo, da se bo spet malo otoplilo, da bomo lahko ugasnili peči. Zaradi tokratnih razmeroma nizkih temperatur seveda še ne moremo sklepati, kakšna zima nas čaka – huda ali pa bolj topla, kakršna je bila lani. Odgovor na to vprašanje bomo morda dobili ob koncu meseca oktobra.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Letošnji letošnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
zadnji zadnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
septembrski septembrski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
dnevi dan samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
še še členek
poletje poletje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
tudi tudi členek
tisti tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
ko ko podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
že že členek
začela začeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
koledarska koledarski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
jesen jesen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
marsikje marsikje splošni prislov; nedoločena stopnja
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
hladni hladen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
odprli odpreti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
kurilno kurilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
sezono sezona samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
V v predlog; mestnik
tistih tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, mestnik
dneh dan samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bile biti pomožni glagol; deležnik, množina, ženski spol
temperature temperatura samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
zraka zrak samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
nizke nizek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
kakršne kakršen oziralni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
navadno navadno splošni prislov; nedoločena stopnja
šele šele členek
konec konec predlog; rodilnik
meseca mesec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
oktobra oktober samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Upajmo upati glavni glagol; nedovršni, velelnik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
spet spet splošni prislov; nedoločena stopnja
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
otoplilo otopliti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
da da podredni veznik
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
ugasnili ugasniti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
peči peč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Zaradi zaradi predlog; rodilnik
tokratnih tokraten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
razmeroma razmeroma splošni prislov; nedoločena stopnja
nizkih nizek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
temperatur temperatura samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
seveda seveda členek
še še členek
ne ne členek
moremo moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
sklepati sklepati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
kakšna kakšen vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
zima zima samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
čaka čakati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
huda hud splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
pa pa priredni veznik
bolj bolj splošni prislov; primernik
topla topel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
kakršna kakršen oziralni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
lani lani splošni prislov; nedoločena stopnja
Odgovor odgovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
na na predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
vprašanje vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
morda morda členek
dobili dobiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
ob ob predlog; mestnik
koncu konec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
meseca mesec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
oktobra oktober samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2009
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar