Spominkov ne kupujejo le turisti. Kadar ima izdelek vsebino in je dobro oblikovan, je kupec spominka lahko kdorkoli. Kot spominke na različnih koncih sveta prodajajo skoraj vse. Pri bližnjih sosedih je to poleg običajnega lahko klobka domače volne, domača marmelada, najdete lahko trgovine, ki so posvečene le spominkom za gobarje, pa smešne sodobne drobnjarije, ob katerih si človek zaželi, da bi jih še s kom delil. V daljni Avstraliji za nekaj dolarjev dobiš naprodaj košček siromašne rude iz rudnika opalov, eterična olja, bumerange, zobe morskega psa, spet drugje navadne majice, potiskane s tako norimi vzorci, da se jim ni moč upreti. Na Nizozemskem poleg obveznega porcelana in sirov vseh vrst, cvetja in čebulic, cokel, za vso družino tudi na primer majice z oblikovno odličnimi stilizacijami krav. Na Portugalskem lahko na vsakem koraku kupiš keramično ploščico s čudovitimi vzorci, v New Yorku verigo človeške DNK kot srebrno zapestnico, v muzeju znanosti v Londonu je trgovina tako natrpana z didaktičnimi spominki, da v njej pozabiš na čas. In za nekaj drobiža si lahko kupiš kompas kot zapestno uro. Zakaj pa ne; tudi mi imamo hišo eksperimentov, ki kar kliče po prodaji spominkov za kodranje možganov!