Lisica je izginila onstran ribnika v goščavo, a volk je ostal priklenjen na ledu, sredi svojih neprijateljev, ki so se zgrinjali od vseh stranij na njega, ne brigajoč se več za ubeglo lisico. Groza in strah je prešinil Lakotnika; s podvojeno močjo je vlekel svoje primrzlo omelo, toda vse zaman — niti za las se ni krenilo. Tedaj pa je pridrevil do ribnika prvi hlapec; z visoko povzdignjeno koso je planil nad volka, a na opolzlem ledu se mu je izpoddrsnilo. da je izviška telebil na tla. Kosa, ki jo je vihtel v rokah, mu je odletela ter zadela tako nesrečno ob volka, da mu je mahoma odrezala primrzli rep. Lakotnik je bil sicer vsled tega rešen gotove smrti, a izgubil je svoj lepi košati rep, ki je obtičal v ledu. Ves premrzel in razjarjen jo je popihal v gozd, ljuto zabavljajoče čez ves svet, posebno pa na Zvitorepko.